Petek, dan za ... knjige. Se ne rima, ampak štima. :-) Včeraj smo užgale prvega maratonskega, danes bomo pa drugega, juhej! V petek in v soboto je sejem namreč odprt do večnosti. Ki je 22h. To je super, seveda pa tudi naporno, a brez napora ni pojma, heh heh - in itak često trdim, da iz zahtevnih situacij vzklijejo najboljši žuri. Nam se je včeraj proti večeru posrečil en tak. :D Najprej je prišlo mimo ful ljudi, ki so pristavili vsak svoj lonček k popolnemu petku, med njimi tudi strokovni pregledovalec Rdeče Rose Anej, ki sem mu že komaj čakala izročiti naš skupni dosežek, fotkat sem nas pa v silni vnemi pozabila. Mast!
Za večerni žur pa je prišla pol zvečer mimo dotična Katja, si sprva malo oddahnila (imamo kavč za oddih), potem pa meni nič, tebi nič navlekla majčko "PRAKTIKANTKA", opravila par svetovanj strankam, se odpravila po večerjo in pricoprala suši, postorila to in ono, posedela, podebatirala - in eto, žur. Na vrh se je prav prilegla ena penina, ko so že ravno dajali v Gallusovi en koncert. Potem pa je iz spodnjega štuka pritekel še Marko z dvema talarčkoma sladice, ki jo je lično zvaril Zdravc D., njam, no, to nas je pa že nevarno približalo robu transcendence. Večer se je lepo potegnil in tak sejem dejansko je najboljši sejem.
Iskreno rečeno: me spričo pomanjkanja izkušenj nismo mogle prav dobro vedeti, kaj lahko pričakujemo. Sejem je bil vse prejšnje leto nekje v malih možganih založbe in načrti zanj so počasi zoreli, kalkulacije pa tudi. Seveda so se pol vsi spremenili v zadnjem tednu, ko so ideje meso posta(ja)le, in Bor je na koncu rekel: "Ej, preprogo vam bom posodil." To je to - to rabimo. Se spomnite Eme iz leta 1993? Ne? No, Darja Švajger. Z res prepričljivo veln frizuro, predvsem pa z naslovom svojega komada. Naj vidimo ljudi. To rabimo. Ni pa niti treba posebej sanjati - imamo štant. 6m2 je včasih res najboljši popek, kar si ga je mogoče zamisliti.