Brezplačna poštnina za vsa naročila!

Podpis.

Zakaj je to tako narisano? Si hotel, da bog govori starinsko, vsaj malo, ker dosledno govori v gotici, ali pak niti ne? Zakaj pride Eva šele na koncu, in kako to, da tako na kratko? A to osnovno razvojno os, na katero vesiš posamezne epizode, si vnaprej predvidel tako natančno, al se ti je to kar zgodilo, ko si risal? Pa tudi, stari, kaj, vrabca, je s to žirafo? In, če gremo splošneje ... Zakaj so mavle od ljudi v tvojih stripih postrani? A ti res kar naprej očitajo neberljivo pisavo? Se imata Konrad in Paul zares rada, tako, med nama? Kaj je z vsemi temi penisi? Si hotel, da gre zgolj za seks, ali si želel preko seksa sporočiti (še) kaj drugega? Kako si sploh prišel do risanja stripov - in kako si prodrl v kolektivno zavest Nemcev kot ikona številka 1 na stripovski sceni, predvsem pa, kako si dobrih trideset let tam tako uspešno zasidran? Kaj misliš o tem, kar se je zgodilo 7. januarja v Parizu, kako gledaš na posledice? Kaj rišeš in pišeš ta hip? Kdaj izide? Kje? Kako? Zakaj? ...

Porajalo se je, skratka, vedno več vprašanj. Na desetine vprašanj, že med prevajanjem Prototipa, pa prej in kasneje, med branjem drugih njegovih knjig. In bilo je jasno, kristalno jasno, če hočeš: je en Kralj, ki ve vse odgovore. "Napraviti intervju z Ralfom Koenigom" je mesece neprečrtano postavalo na vrhu moje to-do liste. Vmes je poslovenjeni Prototip izšel, potem se je zgodil tudi že Impro-Prototip dogodek v Menzi z godci in glumci, potem so prišli prvi navdušeni odzivi, pa maili in naročila, od mojega intervjuja pa še nič. Vprašanj je bilo vedno več, ker to se, ko se enkrat začne, ne neha, odgovorov pa prav mizerno - nič. Postajalo je sitno. Tako je nastopil čas za akcijo.

No, rečem tole: človek dejansko je popoln kralj. Intervju je posnet. OUJEA! [dance of joy] Ampak je tako dolg, da si moram vzet par dni časa, da ga prevedem, uredim in skrajšam v mediju ustrezen format, ker se je namreč iz parih vprašanj razvil v par urno debato. Tip je točno tak kot njegovi stripi: bister, navihan, luciden in skrajno duhovit, hkrati pa ni prepotenten, ne mori in ne najeda. Ima point & poanto. Stvari ima premišljene, obenem pa se ne boji lastnih občutij in počutkov ob posameznih temah, ki tudi niso vse ravno piknik v parku, ko človek zagrize vanje. Intervju s Koenigom se je, vsaj kar se mene tiče, izkazal za svetovno uživancijo (četudi sem zamudila vlak, ker sva se imela toliko za zmenit), on sam pa za prvovrstnega člana "Nomen est omen" kluba. Majka.

Objavljen bo, in sicer le tu, na blogu, v kratkem - transkripcija namreč, kot rečeno, malo traja. :-) Zaenkrat pa ... evo, za lažje počakanje, tale poslastica: